"Not contentment, but more power; not peace at any price, but war;..."
Friedrich W. Nietzsche
Ko je Richard Spencer v marcu letos objavil nek video blog v katerem je branil "trendy" konservativko Tomi Lahren, smo takoj po objavi videoposnetka na tem mestu objavili blog z naslovom "Rdeča tableta in neskladnost alternativne desnice s katolištvom". Če je pred omenjenim videoposnetkom še obstajala nekakšna dilema ali je alternativna desnica (altrajt) skladna z našo katoliško civilizacijo, ali ne, je po njem postalo jasno, da ni. Ta zaključek ne more biti nikomur v veselje, a vendar je dejstvo.
Spencer je namreč v tem posnetku zatrdil, da človek nima neke inherentne vrednosti sam po sebi, temveč mu je vsaka vrednost podeljena šele po neki skupnosti ljudi. To pa je torej začetek in konec katoliške morale in ta dokaj enostavna trditev, so tista ozka vrata, skozi katera pelje glavna pot. S to trditvijo pa je tudi konec stare morale za altrajt, kakor je tudi levica z njo že zdavnaj obračunala.
A četudi se zdi, da je ta trditev nekako presežna in radikalna, torej značilna le za altrajt sam, ki se z njo dokončno diferencira od zakrnelih konservativcev in raznih drugih desničarjev stare šole, pa v resnici temu ni tako. Ta zavrnitev stare morale je le logičen rezultat konservativnega zavračanja te iste morale, sicer na bolj impliciten način. Konservativci so že zdavnaj krenili po isti poti, o kateri govori Spencer. Tudi oni sami trdno verujejo, da človek nima inherentne vrednosti sam po sebi, temveč, da mu vsako vrednost podeljuje skupnost, bodisi država, bodisi neka listina, bodisi neko sodišče. Tudi oni sami verujejo, da je človek do svoje biti same pogojen prek volje števila. Kar je torej Spencer povedal na ekspliciten način, oni govorijo na impliciten.
V zavračanju stare morale ni danes nič več radikalnega, pa četudi se tako zdi Spencerju in drugim takim, ki menijo, da živijo svoje življenje kot politični desperadosi, hodeč po robu najbolj ezoteričnih in radikalnih zamisli.
A vendar pri altrajtu naletimo tudi na kontradikcije, ki bodejo v oči. Kaj pa je torej po altrajtu vendarle nemoralno? Ali bomo v odgovor slišali kaj iz Nietzschejevega Antikrista? Ne. Odgovor je preprost. Nemoralna je vojna. Vsaka vojna, ki bi jo neka zahodna sila bojevala proti vzhodnim silam, bodisi severnim, kakršni sta Rusija ali Severna Koreja, bodisi vzhodnim, kakršni sta Sirija in Iran, je inherentno nemoralna.
Tu vlada popolno soglasje in tu altrajt ali Spencer ne potrebujeta nikakršnega spraševanja ali dokazovanja, čemu vendar bi bila taka vojna nemoralna. Ne. Vojna je nemoralna!
Ta konsenz, ki vlada torej med altrajterji, altlajerji (alt-lite) in raznoraznimi državljanskimi nacionalisti in libertarci, je skorajda neverjeten. Vojna med NATO in Rusijo? Najbolj nemoralna mogoča stvar v zgodovini sveta.
Ob tem se človek nehote vpraša, iz kakšnega razloga je ta vojna nemoralna? Ali ni altrajt sam potemtakem ujetnik tiste stare morale, za katero trdi, da se je je osvobodil, ko bljuva radikalne slogane, upajoč, da bo šokiral preproste kristjane in cuckservativce?
Hitro teče čas. Že nekaj let je preteklo, kar so v Ukrajini separatisti zakuhali vojno. Spominjamo se lahko iz tistih časov, trendy libertark, ki so s svojimi nadležnimi glasovi tulile: "Why poke the bear?", pri čemer so imele v mislih, da je ta medved Rusija, in da so Ukrajinci sami krivi vojne, saj so iz države pregnali Janukoviča. Tudi tedaj bi takšne vrste libertarci najraje videli, da bi države zahodno od Rusije, tej "nuklearni velesili", prepuščale ozemlje za ozemljem, saj bi bili vsako zoperstavljanje lahko smatrano za "dreganje v medveda" in potencialno vojno, ki je pa itak nemoralna. Vojske -- varuj nas o Gospod!
Vojna je inherentno nemoralna.
In tako smo pri stari morali. Zadnjič se je dalo prebrati s pod prstov nekega "slovenskega altrajterja", da bi papež menda raje videl vojno med Rusijo in ZDA, kot pa rokovanje Trumpa in Putina. Zakaj pa ne, človeku takoj šine v glavo? Zakaj pa ne bi nekdo, ti, jaz ali on, ali pa papež sam, raje videl vojne, kot pa rokovanja? Kaj bi bilo v tem slabega, da bi vendarle prišlo do vojne? S katerim argumentom vendar, moremo smatrati tako vojno za nemoralno?
Seveda papež ni govoril o nikakršni vojni. Videl in izrekel je le tisto, o čemer te vrste "anti-globalisti" neprestano tulijo, a ob Putinu radi pozabijo.
Ker že samo možna asociacija na vojno je nemoralna.
Kaj nam torej govori taka morala, ki na nekaterih segmentih menda odpravlja ničvredna pojmovanja nerazsvetljenih kristjanov, na drugi strani pa se drži te iste morale, kot pijanec plota? To nam govori, da ni zmožna niti tiste iskrene radikalnosti, pod katero se prikazuje; ni zmožna niti načelnega zastopanja neke nove ničejanske morale. Je le pohabljen stvor, ki "staro moralo" napada iz vzgibov svojega adolescentskega protestiranja proti krščanstvu.
Zato nas more ta hinavščina toliko bolj potrjevati v prepričanju, da je altrajt neka prezrcaljena slika konservativcev, ki so jih polna usta vrednot iz stare morale, a se uklanjajo številu in naprednjaškim lobistom. Altrajterjev pa so polna usta nasprotovanja tej morali, a se je pridno držijo, kadar gre za tistega oskubljenega medveda, v katerega se menda ne sme drezati, ker bi bilo to nemoralno.
-NeoDomobranec
Ni komentarjev:
Objavite komentar