Moja svoboda govora in holokavst

Pa smo še pri nas dočakali veliko razpravo o holokavstu. Se lahko kaj reče o holokavstu, se ne sme, je to vprašanje sovobode govora ali razpihovanja sovraštva itd itd.

in spet se bomo nekaj časa vrteli okrog samih sebe, dokler se nam ne bo zavrtelo v glavi in bomo to temo pustili za sabo. Nedorečeno in še bolj odprto, kot je bila prej.

Stvar v resnici ni tako zapletena, kot jo skušajo prikazati nekateri "borci za svobodo govora", med katerimi nujno izstopa blog Kavarna Hayek. Ta blog namreč v svojih blogih na to temo skuša iskati kar resnico samo oz. naposled doumeti, kaj je resnica. Da bi pokazal, da resnica ni nujno resnica se sklicuje na nebroj drugih primerov, enega bolj prežvečenega, kot drugega. Za primer holokavstne problematike pa se seveda ozre tudi v Ameriko.

Vendar to vprašanje ni vprašanje resnice, niti ni vprašanje svobode govora. Gre zgolj za vprašanje zakonodaje. In po zakonodaji se o holokavstu ne sme dvomiti, ne sme se ga smešiti ali omalovaževati (Omalovaževati: dajati, pripisovati čemu majhno pomembnost, vrednost = SSKJ).

To je eksplicitno zapisano v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije in takšna je zakonodaja. Za zakonodajo pa je tako, da ali se jo izvršuje za vse enako, ali pa se je drži perverzen, izprijen videz.

Tu ne gre za svobodo govora, izražanja ali ne vem še česa, temveč za neko dejanje, ki je v kazenskem zakoniku eksplicitno navedeno kot kaznivo. Logično pač je, da vkolikor se ta člen ne spremeni, naj se ga posamezniki in državni organi drže. Dokler je zapisan ni na voljo za razpravo.

Namreč v drugem odstavku 297. člena KZRS beremo:

"Enako se kaznuje (z zaporom do dveh let), kdor javno ... zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo..."

Kot rečeno, holokavst je prav nedvoumno omenjen.

Vendar je tu treba opozoriti še na nekaj drugega. Ponavadi se smatra 297. člen za neko votlo črko, brez vsake teže in mogoče se je strinjati s takim pojmovanjem. Vendar le v prvem odstavku, ki govori o spodbujanju sovraštva, nestrpnosti itd. Tu je naravnost nemogoče zares dokazati ali predstaviti, da je nekdo s svojim govorjenjem ali izražanjem "spodbujal sovraštvo".

A drugi odstavek je nekaj popolnoma drugega. Tu je precej enostavno videti kdaj nekdo smeši ali omalovažuje genocid, holokavst, vojna grozodejstva. Tu je v 95% primerih zelo enostavno razvidno, kaj je kdo hotel povedati. Naloga organov pa je, da to ugotovijo.

Namreč zakaj se na tem mestu sploh lotevamo te teme? Zato, ker tu ne gre le za vprašanje holokavsta, tu gre za vprašanje naših slovenskih genocidnih grozot. Mi nočemo na tem področju svobode govora, temveč želimo, da se zanikanje, omalovaževanje in smešenje hudodelstev zoper človečnost, ki jih prepogosto videvamo na najjavnejših mestih, sankcionira po zakonu.

Mi želimo, da se začnejo podajati kazenske ovadbe zoper razne komičarje, politike, novinarje, sociologe, psihologe, študente, proletarce, ki zanikajo, smešijo, odobravajo in omalovažujejo grozljive dogodke, ki so se na naših tleh dogajali od 1941 dalje. Mi se požvižgamo na svobodo govora in terjamo, da se začne ta zakon dosledno izvajati.

Velika napaka pa tudi je, da naši desni komentatorji kopirajo razne tuje desne "realiste", ki razširjajo revizionistično retoriko in si s tem ustvarjajo nepotrebne težave. Holokavst nas le bore malo zadeva in zato je popolnoma nesmiselno, da se toliko časa posveti nekim tujim bitkam tujih revizionistov in se v njih sodeluje.

Pomembno pa je tudi vedeti, da so danes glavni podporniki zanikanja holokavsta in tovrstnega revizionizma prav muslimanske države, ki celo organizirajo konference na to temo. Če bi Kavarna Hayek ali kakšen podoben borec za svobodo govora ob "odnosu Američanov do holokavsta" postavil tudi podatke o "odnosu muslimanov do holokavsta" bi dobil precej zanimiv pogled.

Danes ko so vodilni antisemitisti v evropi prav razni islamisti, pa ti naši desničarji pačijo sliko s svojim medijskim cirkusom, ki ne bo naredil drugega kot le škode.
 
-NeoDomobranec