sobota, 30. januar 2016

Liberalizem je pripravil pot socializmu

Liberalizem pripravlja pot socijalizmu — v šoli.

   
Dr. A. M., 1890.


Kaj namerja liberalizem iz ljudske šole? Znani so smotri, katere hoče doseči s šolo. S svojim vplivom hoče v šoli odpraviti veroizpovedanje, in da je pri svojem delu gotov, povspešuje mešane, komunalne in vkupne šole (Simultanschule), katere so po njegovem mnenji nekaj najpopolnišega, kar je človek izumel. Dobro ve, da brezverska vzgoja je tudi vzgoja brez pozitivne vere. Povsod, kjer le more, podpira indiferentizem in hoče na tak način povsod škodovati kristijanstvu in njegovi nositeljici katoliški cerkvi in sicer tako dolgo, da jo konča. Liberalizem hoče odpraviti iz šole vsak cerkven in versk vpliv in se poteza za nadzorovanje posvetnjakov. On hoče na razvalinah veroizpovedanj postaviti čisto človeštvo. Da pa vresniči liberalizem svoj žalostni smoter, ni niti misliti, kajti človeška družba je dandanes žrtev socijalističnega prevrata; revolucija bode tudi liberalizem pokopala. Moderna šola pravi: „Mi hočemo iz kristijanov ljudi.“ Kaker da bi ne bil kristijan najpopolniši človek! V samem tem stavku izraža se namen, katerega ima liberalizem pri državni šoli. Neverska državna šola bodi pomoček, s katerim naj se konča kristijanstvo. To je novodobna vzgojevalna modrost.

Isto, kar liberalizem od državne šole, zahteva zase tudi socijalizem. Liberalizem vzgaja popolnoma v duhu in po želji socijalizma. Le hoče socijalizem svoje namere izvršiti hitro in brezobzirno, liberalizem pa gre počasi, z vso opreznostjo na delo, da prizanese vsaj nekoliko časa postavnim pravicam, da ne nastane mej vernim ljudstvom kak krik proti njemu in da ne pride pri ljudstvu v nemilost. Liberalizem deluje le krotko, a njegovi nazori so enaki nazorom socialističnim. Moderna pedagogika ima namen vgnjezditi se, kjer je le kaj upanja, da obveljajo socialistične ideje. Da, liberalizem pripravlja pot socijalizmu. Tudi v nemškem cesarstvu, v središči tako zvane inteligence in izobraženosti, je mnogo šol, v katerih se javlja socijalizem. Vprašalo se je po vzrokih, a odgovor bodi jim: Kjer ni pravega kristijanskega strahu in kjer začne poljubno filozofično naziranje, tam se začne javljati teženje po socijalističnem naziranji, in ako se tu pa tam močno javlja, kdo bi se temu čudil! Kjer pride socijalizem v šolo, se mora kristijanstvo vmakniti. Se stališča te skušnje moramo soditi tudi one, ki hočejo državne šole spremeniti v neverske. Nevarno je spremeniti šolo v neversko „Drillanstalt,“ kajti to je proti njenemu bistvu in proti njeni nalogi. Ako hoče nemški liberalizem poskusiti, zgodilo se mu bode kaker njegovemu bratu na Francoskem in v Ameriki. Na Francoskem so bile državne šole izvir „komune“, kar priznavajo tam vsi, katerim je nekaj do blagra domovine. Državna moderna šola na Nemškem se bode gotovo ravno tako razvijala. Vse ideje imajo svoje neizogibljive posledice, ako se vresničijo v življenji. Kar je pa na Francoskem in v Ameriki škodovalo, ne bode pri nas gotovo koristilo. Logika dogodkov bi sicer prvič lagala, kar pa ne stori nikdar. — („Kanisiusvereins-Korrespondenz.“)

Te besede vpotrebimo lahko tudi na naše šolstvo, saj naša šolska postava je prepisana iz nemške.


Tu je avtor predvidel, kar se je naposled res zgodilo. Liberalizem, ki je terjal striktno ločitev Cerkve od države in razboženje šol na popolnoma brezverske ustanove, je pripravil pot komunizmu, ki je požel njega sadove. Če je liberalizem družbena revolucija, ki ima odpraviti z reakcijo, kjerkoli jo najde, pa je komunizem njegova logična posledica, ki zaostri revolucijo do te mere, da padejo vse strukture narodove kulture. Brezbožne šole, ki bazirajo na racionalizmu in naturalizmu pokvarijo narod do te mere, da ni ta nič drugega, kot prožna substanca za kakršnokoli izprijeno družbeno idejo, izdelano v laboratorijih lož. Če liberalci, ki so pod krinko nekega narodnjaštva, ne bi napadali slovenske tradicije, ki je nerazvezljivo združena s katoliško vero, bi komunizem nikdar ne uspel. Avtor je komunistično revolucijo praktično predvidel že pol stoletja prej.

Ni komentarjev:

Objavite komentar