Morda pa je manj znan njen feminizem, ki ga je širila pred vojno v službi komunizma, čeprav menda tedaj nihče ni vedel, da je na skrivaj članica komunistične partije. Pred nami je članek v katerem lahko prebermo odziv slovenskega katoliškega tiska na izdajo knjige, ki jo je spisala prav Angela Vode z naslovom "Spol in usoda". Zaradi tega in krajšega članka pred tem ("Angela je stara..."), je Vodetova tožila urednika časopisa Slovenski delavec Milka Piriha. Vodetova je tožbo dobila za prvi članek ("Angela je stara...") češ, da je članek škodil njeni časti itd.
Ko danes zremo nazaj z distance, lahko jasno izpovemo, da je imel časopis in urednik Pirih popolnoma prav. Preberimo.
Akademskim ženam - o slovenskem občestvu
Angela Vodetova je izdala knjigo »Spol in usoda«. V njej se zavzema za skupinski paritveni zakon. Ruši z njo temelje krščanske družbe. Duh, ki veje iz nje, pomeni smrt zakonske in predzakonske čistosti. Razdira temelje družinske sreče in zdrave narodne rasti.
Družino samo pokopava. Posredno, vsaj po duhu, je v službi komunizma. Mi istovetimo z »Stražo v viharju« katoliške krščanske osnove za temeljne osnove slovenske samobitnosti in smatramo za rušilce našega narodnega občestva vsakogar, kdor jih hoče podirati. Slovenski narod je kot narod kljuboval vsem viharjem stoletij le, v kolikor in kjer je bil zadosti trdno strnjen s katolicizmom in z njegovim svet in nravni red ohranjujočim naukom. Za odpad od slovenskega občestva je bil zmerom potreben popreje propad strogodosledne krščanske nravi. To smo opazovali na narodnih mejah, to je tudi zadnji in poglavitni nagib vsemu tistemu razpoloženju, v katerem se redijo naši narodni izkoreninjenci kot nasprotje katoliške narodne celote slovenskega narodnega občestva.
Zato smatramo za največji zločin med katoliškim narodom širiti protikatoliške nenravne nauke in povdarjamo, da jih nikoli zadosti trdo obsoditi ne moremo.
Za nas je postranskega pomena, kdo take nauke širi. Je to lahko na zunaj lepa gospodična, je lahko v strasteh osiveli dedec. Narod ima za tiste »gospodične«, ki tako žive, kot uči in propagira Angela Vodetova, svoj krepki izraz, ki namah izloči še tako stasito dekle kot nevredno iz občestva poštenih deklet. Narod obsodi tako z enim udarcem zgrešeno življenje in obenem človeka s skupinskimi paritvenimi nagoni. Ali veste, kako narod pravi takim gospodom in »gospodičnam« pa še novodobnim gospem, pa če bi bili tudi iz akademskih krogov? Mislimo, da veste. Če ne veste, pojdite in poglejte Pleteršnikov slovar.
Mi smo narodni pokret. Z narodom čutimo vso silno pezo tistih izrazov in težkih obsodb, ki so v njej položene. Ko tako smatramo za zločin in kugo širjenje predkrščanske spolne nenravnosti, ni zadosti, da obsodimo gori omenjeno knjigo, ki je narodu v pogubo. Obsodba, ki jo mora biti s katoliškega stališča deležno tako, pravega slovenstva nevredno delo, velja tudi njemu ali njej, ki je tako delo započel in dokončal.
Tu ne moremo nič liberalizirati, tu svobode nikomur ne priznamo. Podirati nikomur ne pustimo. Angela Vodetova in kdorkoli tako piše, zasluži z našega narodnega stališča, da ga ožigosamo. Mi še več trdimo. Vsi bi morali vse storiti, da obsojenega dela tvorec ne bi brodil po našem slovenskem katoliškem narodnem občestvu in se solnčil v njegovi milosti kot enakovreden član.
Tako zgrešeno pisanje ne more biti brez bistvene povezanosti z mišljenjem in življenjem onega, ki je tako delo pisal. življenje pa je včasih tako strašno revno, da bi se najraje zjokali nad človeško slabostjo, nad kupom nesreče sredi srca, ki je ustvarjeno za srečo. To živo čutimo, to razumemo. Toda naj nikdo pred svetom tega siromaštva ne razkazuje, naj ga pred nikomur ne hvali in nikdo naj z njim nekaznjen še drugih sreče ne izpodkopuje.
Zato smo o knjigi »Spol in usoda« kratko zapisali sledeče:
»Angela je stara, bo najbrž tudi garala s svojo knjigo »Spol in usoda«. Angela Vodetova namreč. Za skupinske paritvene zakone se zavzema. Angela je očividno stara, predpotopno stara, da pogreva staro marksistično, od vseh zavrženo in obsojeno propagando za skupinski paritveni zakon. Angela pa mora biti tudi grda, tako grda kakor je vsaka cunja, ki je slehernemu rada za podnožek, da si vanjo čevlje briše. Pošten moški na ženo s skupinskimi nagoni še ne pljune ne. Stran pogleda in mimo gre, ker mu rože s takim duhom, kot ga Angela širi v svoji brošuri »Spol in usoda«, od daleč smrde.«
Jasno je, da smo z oceno knjige tako tudi njeno spisovateljico po nevrednosti knjige nagradili, kakor zasluži. Radi nas je Vodetova lahko na zunaj lepa in mlada. Po miselnosti, ki jo razodeva v knjigi s svojimi ostarelimi nazori, je stara, po nenravnih protikrščanskih naukih je grda. Samo to smo hoteli pribiti in to smo tudi storili.
Tu pa pride: »Zveza akademsko izobraženih žen, sekcija Ljubljana« in pošlje vsemu slovenskemu časopisju kritiko naše kritike in pravi:
Kot člani slovenskega narodnega občestva in kot kulturni ljudje z ogorčenjem zavračamo tak način pisanja, ki ne zadene in ne žali le poedine človeške osebnosti, temveč uničuje temeljne osnove našega narodnega sožitja, niža naš kulturni nivo in vzgaja ljudi, ki bodo brez čuta odgovornosti in brez plemenitosti gledali na delo bratov in sester v narodnem občestvu.
Pozdravljamo vsako stvarno kritiko — tak način pisanja pa žali vsakega resničnega in polnovrednega človeka.
Ta dopis smo poslale v objavo vsem dnevnikom in tednikom.
Zveza akademsko izobraženih žen, sekcija Ljubljana.
Gospe in gospodične iz Zveze akademsko izobraženih žen, mi bi si upali reči sledeče: Če bi kak konjski hlapec klafal, govoril nespodobno, ne bi bile najbrž prve, ki bi ga obsodile. V vašem občestvu tudi kot sluga, kot hlapec ne bi bil mogoč. Mi rečemo: Prav bi imele. Toda, ko že pišete »kot člani slovenskega narodnega občestva« o »uničevanju temeljnih osnov našega narodnega sožitja« in o »delu bratov in sester v narodnem občestvu«, ali se zavedate, da je kvanta konjskega hlapca v primeri s strupom protikrščanskih naukov kniige »Spol in usoda« komaj omembe vredna?!
Slovensko narodno občestvo ne prenese nobenih krink. To občestvo je katoliško! Če ste njegovi člani, obsodite tudi vi Vodetovo radi njene knjige, s katero v resnici uničuje temeljne osnove našega narodnega sožitja. Prav zato, ker hočemo s čutom odgovornosti in s pravo plemenitostjo gledati na delo bratov in sestra v narodnem občestvu, trdimo, da po takem delu vanj več ne spada Vodetova in tudi ne vsi tisti, ki ji na teh potih slede.
Mi upamo, da ljubljanska sekcija »Zveze akademsko izobraženih žen« vendar resno misli z narodnim občestvom. Uverjeni smo, da je njeno izjavo mimo mirne preudarnosti in treznega upogleda v življenje narekovala le trenutna čustvena razpoloženost, prava ženska sentimentalnost, v kateri se trudijo, da bi plemenito gledale na delo bratov in sester. Toda življenje v tako usodnih stvareh čustva voditi ne smejo. Razum pa kaže v drugo smer. Tja, prosimo, obrnite svojo borbo, da bo narod zdrav.
Ni komentarjev:
Objavite komentar