Papež nima prav! - drugič

Poleg teh, ki papeža dandanes napadajo in krivijo za vse mogoče in prihajajo iz nekatoliških krogov, obstajajo tudi neke druge vrste papežu sovražni ljudje, ki pa se imajo za silno katoliške, namreč smatrajo, da katoliško doktrino bolje poznajo od papeža samega in tu bi smel uporabiti izraz: da so bolj papeški od papeža, a ga ne bom. Kajti na tem mestu se nočem ozirati na to, koliko ima papež prav in koliko je morda res skrenil z jasne katoliške linije, ozreti se nameravam na nekaj drugega.
                   
Namreč v današnjih dneh so ti t.i. tradicionalistični katoličani dobili nekakšen nov zagon v svojem anti-papizmu prav zaradi kapitalističnih in amerikanističnih sovražnikov Cerkve, ki po papežu bruhajo s svojo jezo in sovraštvom. In ti "tradicionalisti", (ki niso niti več zares tradicionalisti, še najbolj so podobni "starokatoličanom", če še kdo pomni kdo so sploh ti), se radi v svojem sovraštvu do papeža skrivajo za vprašanjem kdaj je papež nezmotljiv in kdaj ni.
                
Vse bolj namreč izgleda, kakor da tradicionalistom niti ni več pomembna toliko doktrina, kot cinični in brezobzirni napadi na papeža in t.i. novus ordo katoličane. Zato je treba nujno izpostaviti nekakšno ločitev duhov. Kajti ohranjanje nepremične in resnične tradicije in nespremnljivosti nauka je eno, bebavo napadanje papeža in rušenje hierarhičnega ustroja Cerkve, je pa drugo.
          
Vsi ti, ki so menda tradicionalni katoličani in danes napadajo papeža, najsi bo zaradi muslimanov, ali zaradi zidov, naj se najprej vprašajo komu vendar koristi njihov cinizem in direktno nasprotovanje papežu! In če sprva, zaradi svojega zasedenega intelekta, ne bodo mogli odgovoriti na to vprašanje, jim je treba zastaviti drugo vprašanje: kdo vam ploska, ko izkazujete direktno nasprotovanje papežu? Kajti ako bi ti ljudje, ki danes menda v dobri veri napadajo papeža pogledali, kdo jim ploska, bi tudi vedeli komu edinole koristijo njihovi cinični verbalni izpadi!
           
In tu ni pomembno kdaj papež govori ex-cathedra in kdaj ne, kdaj je zmotljiv in kdaj nezmotljiv, pomembno je že samo zadržanje napram papežu, ki je de-facto krmar Cerkve in jo prav on direktno vodi. Nikogar namreč ne bo od pokorščine papežu odvezal trapast protestantski stavek, da je krmar Cerkve Kristus ali Bog. Ne, papež, bodi slab, bodi dober, je krmar Cerkve in mi mu moramo biti pokorni.
       
Potem pa pravijo: lahko kritiziram papeža, kadar ne govori ex-cathedra. Res? Če ne govori ex-cathedra in ga torej niste dolžni poslušati, kakor sami pravite, kako vendar potem vseeno kljubuješ papežu? To, da nekaj ni nezmotljivega, ne pomeni, da more biti tarča ciničnih opazk in direktnih blatenj papeža, ki na koncu koristijo le nasprotnikom Cerkve, ki se danes posebno množijo. Če mislite, da se papež moti, potem vendar molite zanj, ne pa da papeža blatite.
            
Kajti, če je kadar ne govori ex-cathedra, papež zmotljiv, čemu se potem obešate na vsako njegovo besedo in ali mar nimate vere, da Cerkev in papeža usmerja Sveti Duh, ki bo vendarle "zagotovil", da bo, kadar bo papež govoril ex-cathedra, nauk pravoveren in tak, kakršen Bog hoče.
                     
Kajti, če se papež res moti, potem je to na teologih in katoliških apologetih, da pojasnijo kje in kako se papež moti, ne sodi pa papež v ciničen gostilniški diskurz. In ravno v takšnih časih se pokaže kdo je zares lojalen Cerkvi. Tisti, ki zaradi zunanjih proticerkvenih pritiskov, se tudi sam pridruži protikatoliškim kričačem, ali pa tisti, ki vzame rožni  vnec in moli za modrost papeževo.
           
-NeoDomobranec