Trump - bog druge reakcije

Kmalu potem, ko je ameriški tajkun Trump postal vse bolj popularen med amerikanci je ta val čudne obsedenosti z njegovo pojavo zajel tudi slovenski prostor. Zajel je predvsem slovensko desnico, ki je podobno kot v primeru vse bolj popularnega libertarizma, začela posnemati amerikance, ki so v Trumpu videli svojega odrešenika.
 
In če je nekaj časa to bilo še nekoliko zanimivo, ker so bili argumenti za Trumpa še vedno vezani zgolj na njegovo, Bog ve že katero ženo po vrsti, Melanijo ker je pač menda Slovenka in kdor rad spremlja mednarodne športne prireditve podpre karkoli, kar se smatra za slovensko, so ti argumenti kmalu postali enostavno čudni. To je najbolj očitno postalo pri kratki epizodi, ki se je odvila med Trumpom in papežem, kjer je slednji izrekel nekaj načelno krščanskih besed. Tedaj so vsi planili na papeža in se postavili v bran amerikanskemu tajkunu. In tedaj smo se najbrž mnogi vprašali, v čem je smisel, da se Slovenci tako burno pozicionirajo za Trumpa.
       
Trump je amerikanski predsedniški kandidat in na njegovo izvolitev za predsednika Slovenci pač ne morejo niti najmanj vplivati. Gledano torej tako striktno bi moralo biti vsakemu Slovencu povsem vseeno kaj se dogaja v nekdanjih kolonijah in tu ne bi smel nastajati nek boj, ki nima nikakršnega vpliva. S tem, ko so Slovenci napadali papeža, niso pomagali Trumpu, a vendar so napadali papeža in vendar so strastno izpričevali svoje prepričanje.

In če se je kdo tedaj postavil na stran papeža, niti ne iz drugega razloga, kot iz dejstva, da se mora sleherni katoličan, ki si želi biti katoličan in je katoličan, med lastnim rimskim papežem in nekim bogatinom protestantske vere, ki je simbol ameriške gnile potratne družbe, vendar odločiti za papeža, pa četudi ta papež ni najbolj po njegovem okusu. Podobno kot bo vsak razumen človek branil pred tujcem družinskega člana, pa četudi sta se prej silno sporekla in celo ozmerjala. To je osnovni instinkt. To postavljanje na Trumpovo stran tako marsikaj pove o domnevnem katolištvu njih samih, ki so obenem vehementno zatrjevali, da so katoličani. A še vedno je ostajalo vprašanje, kako je vendar mogoče, da neke volitve v ameriki tako delijo slovenske ljudi, ki na tiste volitve nimajo nobenega vpliva. In mnogi so rekli, Trumpa ne poznate.
          
Premalo poznamo torej Trumpa. Trump namreč ni le amerikanski predsedniški kandidat, Trump je simbol, ki presega državne meje amerikanskih kolonij in naznanja novo dobo.Tako so rekli. In kje je torej njegova revolucionarnost? Če želimo odgovoriti na to vprašanje, moramo najprej spoznati drugo reakcijo.
 
Kaj je druga reakcija. Tako lahko imenujemo del današnje desnico, ki je iz svoje marginalne pozicije zrastla in prerastla večji del konservativne desnice. Ta reakcija je sestavljena in desnih libertarcev, ki so jim v pomoč tudi levi libertarci, sestavljena je iz alternativne desnice in klasično liberalne desnice. Zakaj jo imenujemo tu kot drugo reakcijo? Zato, ker se večkrat predstavlja kot reakcija v smislu tiste prve reakcije, kot družbenega naziranja, ki se je rodila v času velikih revolucij ameriške in francoske. A čeprav si ponekod sami nadevajo ta naslov reakcije, reakcionarnosti, vendarle tu ne gre za to avtentično reakcijo. Gre pa za nekakšno drugo reakcijo.
    
Druga reakcija se torej ne namerava vrniti k "prestolu in oltarju", temveč se želi vrniti h klasičnemu liberalizmu, h klasičnemu liberalizmu. Njen boj tako ni usmerjen zoper liberalizem v tem klasičnem smislu, temveč zoper nebrzdani progresivizem, ki je logični otrok liberalizma samega. Zato se druga reakcija tako strumno postavlja in se zaklinja, da bo vrnila blišč in slavo stari liberalni Ameriki in Evropi. Zato brani ideale klasičnega liberalizma in sama sebe imenuje za reakcijo.
                 
Trump pa je mesija, bog te druge reakcije, saj je v njegovi osebi združeno vse, kar druga reakcija zagovarja. Ta ideja druge reakcije tako ni neka predliberalna Amerika, ker predliberalne Amerike nikoli ni bilo, saj je zrastla iz revolucije in njeni osnovni fundamenti vendarle izhajajo iz tiste stare revolucionarne konstitucije, okrog katere poteka praktično ves plitični boj. Po tej logiki pa tudi predliberalna Evropa ne more biti ideal evropske druge reakcije, ker se vendar sama napaja iz amerikanskih zgledov in se z nekakšnim liberalnim paganizmom zaklinja, da bo branila osnovne ideale razsvetljenske, sekularne Evrope.
           
Kajti Trump namreč ne ponuja prav nič radikalnega. Njegova pojava in osnovna politična ideologija je radikalni amerikanizem, ki nam more biti vselej tuj, saj v njem vidimo vzroke za propad Evrope. Tudi navidezna politična ločitev Amerikancev na konservativce in liberalce, je v resnici zavajujoča, saj ta delitev izhaja iz ozira na samo konstitucijo in revolucijo, ne pa na klasično evropsko politično delitev. Konservativci v Ameriki so torej tisti, ki zagovarjajo osnovne pridobitve revolucije in jih skušajo ohranjati nespremenjene, liberalci pa zagovarjajo te pridobitve a smatrajo, da se morajo evolvirati dalje odnosno na čas in ljudi. Podobno kot za Amerikance, pa je tudi za evropski politični diskurz značilno, da prisega na pridobitve francoske revolucije in se deli na desničarje, ki skušajo ohranjati osnovne fundamente te revolucije in na levičarje, ki smatrajo revolucijo za nekaj permanentnega, nekaj kar se po zgodovinski liniji neprestano vrši. zato ni mogoče trditi, da so ti Trumpovci v Ameriki in v Evropi reakcija v avtentničnem smislu, temveč so nekakšna druga reakcija. In tudi tisti, ki so na videz zavzeti pristaši tiste prve reakcije, tistega kar splošno razumemo kot reakcijo, v resnici niti ne dojemajo kaj naj bi avtentična reakcija bila.
                   
Kaj pa Trump zares obljublja? On ne obljublja nič drugega kot Ameriko iz petdesetih let preteklega stoletja. To je Amerika s svojim kapitalizmom, občutkom demokratične mesijanskosti in brez politično korektiranega govora. To je Amerika z vsemi svojimi osnovnimi potezami, izvoljena demokracija, dežela sanj in materialističnega potrošništva. To je dežela, ki strastno brani fundamente svoje revolucije in jih neprestano forsira nad Evropo. To je Amerika kjer se človeka meri po tem koliko premoženja ima in kjer se prodaja vse kar se želi kupiti.
        
-NeoDomobranec