Reciklaža rasno "realističnih" teorij
Da beli rasi grozi neizogiben konec ni novo opozorilo, je nekaj kar je v nacionalističnih krogih prisotno že dolgo časa. Rekel bi, da bi tej skrbi lahko sledili nazaj prav v začetke nacionalnih držav, s čimer se je pojavila razdrobljenost, ki jo je s seboj privlekel republikanizem. Tudi v tej obliki, v kateri se javlja posebej danes, ko gledamo zgodovinsko preseljevanje narodov v Evropo, to bistveno deželo začetkov in koncev, se ne pojavlja prvič. Vse kar danes širše govorijo mnogi na alternativni desnici in tudi tisti na obronkih, včasih pa tudi v jedru, mejnstrim desnice, so že dolgo prej govorili in v svojih obskurnih brošurah in propagandnih kanalih, govorili že skinheadi, avantgardni neonacionalisti, neonacionalsocialisti, neonacisti in tudi razni neofašisti, ki so svoj boj začeli utemeljevati izključno na narodu in rasi. To je seveda rezultiralo v tem, da so postali marginalni, neaktualni in smešni. V času velikih nakupovalnih središč imamo le dvoje vrst ljudi, one, ki imajo veliko denarja in jih ne more skrbeti nič realnega, otipljivega, temveč le njih osebni in družinski demoni, ter na drugi strani tiste, ki nimajo dovolj denarja in jih skrbi le, da bi imeli dovolj denarja, da bi mogli kupiti tisto, kar si želijo. Za raso v takšnih časih ni bilo posluha.
Raso in narod so tako mogli v njunem propadanju videti le tisti, ki so v najhujši bedi opazovali vztrajno spreminjanje urbanih okolij, ki so videli naraščanje etnično zaprtih skupnosti sredi mest, ki so naposled iz sebe dale kriminal in ustrahovanje. Iz tega so prišli "neonacisti", mladi skinheadi, ki so videli več kot so videli tisti buržuji v svojih čednih ulicah. Drugi, ki so tudi videli neizbežni propad bele rase, so bili avantgardni "nacionalsocialistični" teoretiki, ki so iz svojih notranjih vzgibov gradili nacionalistično alternativo ekonomsko-materialistični politiki, ki je gledala le številke, ne pa moralnih, etičnih in etničnih vprašanj. Gradili so alternativo politiki pitanosti.
A eni in drugi so bili obsojeni na neuspeh, z marginalnostjo so pač računali in ta jim je garantirala tudi neuspeh. Mladi neonacisti so gradili na ulični žilavosti, njihovi uvidi so bili plitvi in sad osebnih izkušenj, ankedot. "Teoretiki" pa so nacionalsocializem sprejemali le skozi vprašanje krvi, naroda in rase, s čimer so naredili več škode kot koristi vprašanjem nacionalsocializma. A tu ne razmišljamo o tem, kje so zgrešili prvi "neonacionalisti", temveč o tem, da teze, ki jih danes po družbenih omrežjih nabijajo tudi tisti zmerni "desničarji", konservativci in, paradoksalno, tudi proletarsko-levičarski "pan-nacionalisti", niso nekaj novega, nekaj kar bi postalo jasno, šele ob zadnjem preseljevanju narodov, temveč so nekaj globoko zakoreninjenega v neonacistično, neonacionalistično podsceno. In te teze, ki jih videvamo danes, so le reciklaža teh, tedaj skrajnih, nazorov.
A kar je pomembneje, poleg teh identičnih tez, smo dobili tudi identične paradokse, pavšalizacije in teoretične nedodelanosti. Vse kar beremo danes, smo lahko brali tudi pred desetimi leti, pa pred dvajsetimi itd. Beli rasi grozi uničenje, evropski civilizaciji grozi uničenje, bela rasa je najmanjša rasa na svetu, židje obvladujejo zahodne vlade, beli genocid v JAR, spreminjanje etničnih podob evropskih prestolnic, 14/88 - 14 besed za ohranitev bele rase. In dejansko upravičene skrbi, vendar niso ponudile nobene rešitve. Neprestano teoriziranje o večvrednosti bele rase ali nadpovprečne inteligentnosti evropskih narodov, ni dalo nobenega sadu, nič od teh bioloških, psiholoških in zgodovinskih dokazovanj o večvrednosti bele rase in evropske civilizacije napram drugim rasam, ni dalo slehernega sadu. Po dvajsetih, po desetih letih poslušamo znova iste razprave, znova ista dokazovanja, znova iste krike zaskrbljenosti: ustavite beli genocid! In kje je kakšen sad?
Še prej: Na kratko o Ameriškem paradoksuRekli bi, dokazati, da Evropa izgublja svojo specifičnost, svoje bistvo, je prva naloga. Prvi korak je seznaniti bele ljudi zahoda, da se nekaj dogaja, da grozi uničenje njihove "vrste" oz. rase, torej tiste biološke danosti, ki jo posedujejo. Vendar ta prvi korak se odvija že vsaj dvajset let in vendar nobenih sadov. In vsakič znova, ko zaslišimo: "ustavite beli genocid" se zdi, kakor da ti, ki ga govorijo, menijo, da gre za nek svež, čisto nov uvid, ki mu ni para in da je ravno ta trenutek sedaj določen, da se ustavi "beli genocid".
Preden nadaljujemo pa se moramo za hip ustaviti ob ameriški situaciji in tokrat samo nahitro a vendar z vso jasnostjo povedati, da se mora vsak boj, ki ima za podlago ohranitev bele rase, obrniti proč od amerike in nikdar več pogledati nazaj. Ameriški beli supremacisti nimajo prav, niso nikdar imeli prav in ne bodo nikdar imeli prav. Njihov boj in njihove teze so zgrešene in napačne. Njihov boj za belo raso je neutemeljen in objesten boj, ki dela škodo evropskemu rasnemu realizmu in evropskemu zavzemanju za ohranjanje specifičnosti narodov in evropske bele rase. Njihov boj ne temelji na ničemer realnem, saj je vsa ameriška rasna teorija zgrajena na pesku kot hiša iz kart. Njihov boj jemlje legitimnost evropskemu boju, ker njihov boj ni legitimen.
Medtem, ko se evropejci borimo za ohranjanje specifičnosti evropskih narodov in bele rase, se ameriški beli supremacisti za kaj takšnega ne morejo boriti, saj so umeten narod mešancev brez zgodovine na koloniziranem ozemlju. Njihov boj ne more imeti smisla in je nelegitimen. Iz tega razloga je vsako povezovanje z ameriškimi rasnimi realisti ali supremacisti, strel v koleno za evropski rasni realizem in boj za ohranitev etnične in kulturne specifičnosti evropskih narodov. Sedaj lahko nadaljujemo.
Beli samomor
Vendar glavna težava niti ni v tem, da ti, ki s takšno skrbjo tulijo o propadanju zahoda in izginjanju bele rase in etnične specifičnosti evropskih narodov, ne vidijo da niso prve lastovke pomladi, temveč stare vreščeče vrane, niti ni težava v tem, da ne zmorejo ponuditi enega samega predloga rešitve, pa niti v tem, da smatrajo za središče svojega boja osvečanje ljudi skozi odurne slike pretepenih ljudi. Glavna težava je vendarle v tem, da so njihovi zaključki nepravilni in da je navajanje vzrokov za "beli genocid" nepravilno.
Vprašajmo se, kdo je kriv za beli genocid, o katerem govorijo ti "skrajni" in "alternativni" desničarji? In tu nastane problem. Odgovor je namreč evidenten in zato ga morajo ti znanilci belega genocida na vsak način zakrinkati ali pa preoblikovati. Zato je eden od odgovorov seveda: priseljevanje je krivo. Ta odgovor je tako nesmiseln, kot če bi na na vprašanje: kdo je ubil tega človeka, odgovorili pištola ga je ubila. In zato iščejo in razvijajo odgovor naprej. Seveda prej ali selj trčijo ob zid in odločiti se morajo, da bodisi za priseljevanje (torej to, kdo drži pištolo), okrivijo žide ali pa neko nedoločno skupino NWO, ki je neka mešanica prostozidarstva in požrešnih korporacij, a v bistvu na koncu priznajo, da imajo svoje prste vmes tudi židje. Manj nesmiseln odgovor je, da gre za direktno muslimansko invazijo, ki ima v sebi združeno muslimansko kolonialistično silo.
Katerikoli odgovor že izberete, ostaja vprašanje, kako se ta beli genocid vendarle vrši in kako je mogoče, da ga dopuščajo ljudje, ki so vendarle svobodni in menda celo svobodno volijo lastne vlade iz ljudi, na pristanek ljudi, za ljudi. Pravi desničar, posebno tisti alternativni, ki še ni tako alternativen, da bi zares obrnil hrbet mejnstrim desničarskim strankam, bo za kaj takšnega okrivil socialiste in levičarje. Oni so krivi, da prihaja do belega genocida, ker v Evropo spuščajo nenadzorovane valove imigrantov in muslimanskih teroristov. Vendar kaj je s takšnim odgovorom sploh rešil? Če so za to krivi levičarji, ki bi radi le povečali svojo volilno bazo, ali to ne pomeni, da so za beli genocid krivi belci? In če jemljemo genocid, kot nasilni akt nad določeno etnično ali rasno skupino v želji po eliminaciji te skupine, ali je potem oznaka "beli genocid" še ustrezna? Če belci sami ustvarjajo pogoje in dejavno prispevajo k genocidu nad belci, mar ne bi potemtakem morali zamenjati oznako genocid s "suicid"? Torej, mar ne bi morali govoriti o belemu samomoru? Mar ne bi morali namesto: ustavite beli genocid, kričati: ustavite beli samomor? Mar ne bi morali prijeti za roko belo raso in jo potegniti z mostu, namesto, da iščejo v sencah oblike fantomskega krivca, ki peha belo raso z mostu?
Morali bi! A če bi si to upali storiti in si priznati, da ni nikoli šlo za beli genocid, temveč za beli samomor, bi morali sprejeti še nekatere druge uvide, ki pa jih zavestno nočejo sprejeti, da si s tem ne bi nakopali lastne odgovornosti za ta "beli genocid". To pa si ne upajo, tako danes, kot si niso upali pred desetimi leti, pred dvajsetimi in v početkih postmodernega neonacionalizma. Krivda za beli genocid leži v beli rasi.
Teža spoznanj
Kateri pa so ti uvidi? Prvi uvid je gotovo ta, o katerem smo že govorili, torej, da so, kakorkoli že obračamo, za ta beli genocid, vseeno krivi belci sami, pa četudi bi res šlo za centraliziran in načrten genocid, ki bi ga v zakulisju usmerjala neka sila. To, da se belci tej sili ne uprejo, ne govori kaj dosti v prid temu, da je ta sila tako obskurna, temveč bolj kaže na to, da je bodisi ni, ali pa so belci pasivni in materialistični, ter da nimajo volje upreti se sili, ki streže po njihovem obstoju na dolgi rok. To je seveda verjetno in celo evidentno, a to že zopet potrjuje tezo, da ne gre za beli genocid, temveč za beli samomor. Belci imajo v rokah škarje in platno, kar se tiče njihovega lastnega obstoja in od njih samih je odvisno, kakšna bo politika.
Iz tega uvida sledi, da torej v resnici belce ogrožajo najbolj oni sami. In tu bi moralo priti do naslednjih uvidov. Beli samomor ali beli genocid, se ne bo ustavil tako, da bodo ljudje po družabnih omrežjih izdelovali heštege v prid beli rasi. Niti se ne bo ustavil tako, da bodo neprestano poveličevali belo raso in teorizirali o njeni večvrednosti in dosežkih, ki jih je dala. Ne bo ga ustavilo niti kričanje "ustavite beli genocid". Samo golo dejstvo, da je bela rasa dala veliko več kulturnih in znanstvenih dosežkov, ne bo ubranilo bele rase in čudežno ustavilo njenega propadanja.
Če bi bili ti t.i. rasni realisti zares iskreni v svojih teoriziranjih, bi prej ali slej priznali, da je za evropsko civilizacijo in belo raso neprimerno večja nevarnost kontracepcija, kakor pa horde in horde beguncev. A tega uvida oni ne zmorejo, ker si ne upajo govoriti modernemu človeku o tem. Ne upajo si zatrditi, da je bela rasa izbrala svoj konec, ko je legalizirala kontracepcijo. Ne upajo si priznati, da je bela rasa splezala na most, ko je legalizirala splav. Konec bele rase leži v njej sami.
Leži v njenem materializmu, v njenem materialističnem dojemanju sreče in v njeni pozitivistični naravnanosti na hipne užitke. Njen usodni konec je v tem, da terja neomejeno svobodo posameznika, kar vedno rezultira v paradoksih in protislovjih. Njen konec ni nastopil ob zadnji muslimanski invaziji, temveč je nastopil tedaj, ko se je v družbi porušil red, ko je začela izginjati vsaka morala, ko so absolutne dogme, zamenjale dogme družbenega soglasja in duha časa.
A vsi ti rasni realisti, rasni teoretiki, častilci krvi in beli supremacisti, ki s številkami in grafi dokazujejo večvrednost bele rase in njeno edinstvenost in vzvišenost, vendar niso sposobni teh najbolj osnovnih uvidov. Propad naroda, propad rase, se začne v družini. Začne se pri prokreaciji. Ker, če bi hoteli vsi ti glasni rasni realisti pristati na ta uvid, bi se morali soočiti tudi z vprašanjem svobode posameznika, vloge države in vloge Cerkve. A to so vprašanja, ki se dvigujejo iz golega materializma in odgovorov nanja, ni mogoče najti v krvi, v biologiji, v grafih in številkah. Lahko je govoriti "ustavite beli genocid", "židje so vsega krivi", "socialisti so vsega krivi", težje pa je dati jasen odgovor, kako ustaviti ta beli genocid, ta beli samomor.
Dokler bodo beli supremacisti in rasni realisti le ponavljali iste napake zgodnjih nacionalistov in rasnih realistov, ter se po nepotrebnem ukvarjali s špekulacijami o tem, kaj bi bilo, če bi krščanstva nikdar ne bilo in brali zmedene ničvredne filozofe nihilizma in pozitivizma, ne moremo pričakovati od njih ničesar plodovitega, ničesar kar bi dalo sad. Njihovo lajnanje o večvrednosti bele rase bo na koncu postalo nekaj identičnega neprestanemu zaklinjanju o večvrednosti antične grške kulture. Za seboj bo pustilo le spomenike svojega ego-megalomanizma, v resnici pa bo izbrisano iz obličja zemlje.
"Ti mišičasti farji radi govorijo o Grkih, in nobenemu izmed njihovih oboževalcev ne šine v glavo očitna misel, da je komaj kakšno drugo ljudstvo fizično izginilo tako brez sledu z obličja zemlje, kakor grško."
-Theodor Haecker
Globljih uvidov torej vsi ti, ki se danes oglašajo z recikliranimi tezami prvih rasnih ideologov, ali kasnejših marginalnih rasnih teoretikov, ne premorejo. Njihova teorija in njihove teze se končujejo tam, kjer še morejo koga napasti, ko pa zdrav razum terja od njih kakšen globlji uvid, ki krivdo ne pripisuje zunanjim faktorjem, se njihov domet ustavi. Na tem mestu se niti nismo spuščali še v vprašanje židovskega faktorja ali protikrščanske naravnananosti in psvedointelektualizma, ki je z njo povezan, niti se nismo spuščali v špekulativno severnjaško nepoganstvo ali špekulativno panslovansko neopoganstvo. Ta zapis naj služi bolj kot uvod v, morda še večdelno, razpravljanje o rasi. Posebej zato, ker je veliko teh tez, ki jih danes vehementno in s truščem nabijajo po raznih virtualnih zidovih in vratih, vendarle že preživetih in, kot rečeno, prežvečenih, ki niso dale nobenega sadu in so prazna slama, namenjena preusmeritvi frustracij propadajoče rase nekam drugam, nekam proč od realnih problemov in realnih simptomov.
Bolj kot kadarkoli poprej postaja vse večja verjetnost, da bo bela rasa, kot jo poznamo na zahodu, postala stvar preteklosti, da bo izginila v mešanju ras in bo počasi nekje ugasnila v redefinicijah. Četudi je to danes večja verjetnost, kot je bila že vsa desetletja, ko se je ta konec napovedoval, je vseeno morda še preuranjeno reči, da je prišel njen neizogiben konec. A kljub temu se kažejo znaki in simptomi, ki so se, četudi smo jih gledali že desetletja, sedaj pomnožili in poglobili. Dilema je le v tem, ali prihaja njen logični konec, kot plod izčrpanosti, pozitivistične skvarjenosti in materialistične naveličanosti, ali pa bi ta konec mogli nekdaj preprečiti in ga je morda še mogoče preprečiti.
Vendar dejstvo ostaja: noben dokaz o večvrednosti ali izjemnosti bele rase, ne bo preprečil njenega konca.
NeoDomobranec, 2016
Kar nekaj bedarij je zapisanih v tem prispevku. Ali nekdo, ki je bil zaveden v to, da popije strup zares storil samomor? To se namreč dogaja evropskim narodom. Evropejci nikoli nismo želeli imigracije ampak nam je bila vsiljena s strani vladajoče elite. Multikultura nam je prikazana kot prednost, ki naj bi izboljšala kvaliteto našega življenja. Nikoli nismo demokratično glasovali za nebelo imigracijo, promocijo medrasnega mešanja, etc. Celoten skupek ukrepov za beli genocid je srhljivo natančno opisan v več kot 100 let starih protokolih. Za knjigo, ki naj bi bila samo teorija zarote je neverjetno kako lahko pred očmi vidimo njeno realnost.
OdgovoriIzbrišiGlede bele superiornosti je to tema o kateri nerad govorim. Belci sicer smo zaslužni za 97% izumov in za razvito zahodno civilizacijo. Ampak že Darwin je ugotovil, da v boju za obstanek ne preživi najmočnejša, najpametnejša vrsta ampak tista, ki je najbolj prilagodljiva. In od tega bo odvisno naše preživetje.
Kar pa se tiče rešitev: židovski lobi obvladuje medije, zabavne vsebine močno so infiltrirani v izobraževanje pa tudi v vlade. Preko njih je v nas vcepil vrednoste, ki so nasprotujoče interesom belih nacionalistov za preživetje. Sprogramirali so nas, da je rasizem in nacionalizem nekaj slabega. Zato teh rešitev (za zdaj) niso dobile dovoljšne podpore med ljudmi. Sicer pa je sama rešitev zelo enostavna: prenehat z imigracijo, anti-rasizmom. Čimveč nebelcev repatriirat nazaj v njihove drave izvora in z evgeniko izboljšati kvaliteto in raznolikost evropskih narodov.
Glede na to, da si zapisal, da je kar nekaj bedarij v tem zapisu, nisi izločil nobene in je tehtno zavrnil. Kar se pa tiče tvojega komentarja: tvoj problem je v tem, da gledaš preveč površno na celo zadevo in moj prispevek je bil naslovljen ravno na ta problem, ki je prepogost v krogih t.i. rasnega realizma oz. belega nacionalizma.
IzbrišiKje pa je ta problem. ja ravno tako kot sem napisal, beli nacionalisti ne vidijo, da je problem globlji od same imigracije. Pa si zastaviva vprašanje: je dovolj, da ustavimo imigracijo in prepovemo priseljevanje? Ne, ni. Naša kultura peša, ker je belim nacionalistom bolj pomembno, da po internetu pišejo, da je treba zaščititi bele ženske, kot da bi raje tem belim ženskam dopovedali, da naj nehajo uporabljati kontracepcijo in delati splave. Ampak ne, vsak beli nacionalist se tako težko odreče pijančevanju ob vikendih, nenravnemu obnašanju ipd. Veliko izkušenj imam z belimi nacionalisti, nacionalsocialisti in vem, da prav oni vzdržujejo pohabljenost naroda, ker se ne morejo odreči niti alkoholu, ki je največji krivec za otopelost mladine in naroda (poišči povezavo zakaj po vojni zamre vsaka protialkoholna iniciativa, ki je bila pred vojno tako bojevita).
S tem, ko sem kritiziral bele supremaciste, nisem trdil, da bela rasa ni superiorna napram drugim, moja enostavna trditev je bila: noben dokaz o superiornosti bele rase, pa naj bo bo v obliki grafov, računov in citatov največjih mislecev, ne bo rešil bele rase. Trditi, da je bela rasa superiorna, nima nobene teže, če bo izginila, ker si je v svoji silni superiornosti to pot izbrala.
97% izumov praviš, so naredili, pa vendar je bela rasa tik pred tem, da izumrje. Kaj ti to pove?
To ti pove, da za obstoj rase ni pomembno, ali je ta superiorna ali ni, ker če se podava na tvojo evolucionistično pot, za naravo ni pomembno, kdo je iznašel elektriko, za naravo je pomembno le, kdo bo mogel ohraniti svojo vrsto. Bele rase ne bo rešila superiornost, belo raso more rešiti le vrnitev h katoliški nravnosti.
Zato je tvoja rešitev neustrezna. Problem niso priseljenci, problem je naša uživanjaželjna bela rasa, ki je zavrgla vsako moralo. tako kot je rekel pred kratkim nek imigrant na televiziji, Slovenija mi je všeč, ker je tu malo ljudi. Muslimanska invazija, ki se mimogrede ni začela lani jeseni, temveč traja že petdeset let, če ne več, je torej logičen produkt naše samodestruktivne zahodne kulture, ki daje na prvo mesto vrednoto svobode in emancipacije od vsake višje nadnaravne avtoritete. Kolektivni individualizem, kot zadnja faza liberalizma bo končno pripravil mrliški oder beli rasi.
Torej kje je resnična rešitev? Resnična rešitev je najprej v tem, da se vrnemo k izhodišču problemov in pogledamo kdaj je nastal problem bele rase in zakaj je nacionalizem in darvinistični rasizem, ki je obljubljal zaščito bele rase, prišel še preden je bila bela rasa zares ogrožena in je končno naredil več škode kot koristi. Drugi korak je, da se začne resna promocija nravnega in zdravega življenja mladine skozi razne mladinske zveze in društve, pri čemer se mora pod nujno ločiti dekleta in fante na dekliške odseke in fantovske odseke. Tu je pomembno, da se posnema predvojne organizacije pri nas in po Evropi. Mlad človek potrebuje občutek povezanosti in stremljenja k višjim ciljem, ker je idealist, ta idealizem pa kvari ravno alkohol in kultura nenehnih zabav. Tretji korak borbena in načelna politika, ki cilja na narodovo tradicijo in se napaja samo iz nje. To je rešitev, ne pa sanjanje o nekem izgonu priseljencev pod temi demokratarskimi strankami, ki med seboj tekmujejo katera je bolj svobodoljubna in razsvetljenska.
Evgenike se nisem dotikal, ker se mi zdi v splošnem zgrešena in dokazano neuspešna. Z evgeniko se strinjam le pri nekaterih avtorjih v vprašnjih kontracepcije, splava in alkoholizma. Dobro pa bi bilo, da morda ti napišeš kaj in če želiš, lahko objavim tu, če pošlješ word dokument na slovenskarekonkvista@gmail.com , lahko pa napišeš na svojem blogu in bo še kakšna zanimiva diskusija.
Lep pozdrav!
IzbrišiKar si napisal je vsekakor res, z eno morebitno izjemo.
Napisal si:
"Veliko izkušenj imam z belimi nacionalisti, nacionalsocialisti in vem, da prav oni vzdržujejo pohabljenost naroda, ker se ne morejo odreči niti alkoholu, ki je največji krivec za otopelost mladine in naroda..."
Rad bi ti zastavil vprašanje: ali je nekdo ki pijančuje in je kriv za otopelost mladine in naroda, če te citiram, res nacionalsocialist?
Če se on vidi in definira ko t nacionalsocialist, a kljub temu deluje v nasprotju nacionalsocialističnim idealom, je potem res nacionalsocialist?
Rad bi tudi izkoristil to priložnost, da ti ponudim moje mnenje, kot drug pogled na zadevo.
Lepo si zapisal, morali bi klicati "ustavite beli samomor" in to je delno res. Beli "genocid" gre pripisati, tako kot je omenil že prejšni komentator, lobijem, ki to vsiljujejo belcem v glave in jih prepričujejo v vse vrste namišljenih "prednosti" multikulturne družbe in oni so tudi krivci. A nobena multikulturna družba, ne gre brez kulturnega mešanja. Izbira partnerja pa dandanes pade na "svobodnega" posameznika, na čigar izbiro močno vpliva tisti lobij in tako njegova izbira ni več tako svobodna, ampak postane zmanipulirana, zavedena.
Res je, da samomor stori dejansko tisti ki potegne za sprožilec, ampak prav toliko je pa kriv tudi tisti, ki ga je v to napačno dejanje pregovoril z lažmi in zvijačami.
Dalje si pisal o tem kako je problem kultura, ki daje svobodo na prvo mesto. To je res, ampak sokriva je tudi imigracija. Skoraj nemogoče je pričakovati ohranitev čistoče ras, če bi imel naprimer v neki državi polovico belcev in polovico črncev. Naj bo zavest še tako trdna, rase so v takih državah, s časom, obsojene na propad, kot npr. tudi vsaka narodna manjšina.
Daniel
Razumem tvojo poanto, a pride takoj na misel "no true scotsman" argument. In tudi je tako, da pri nacionalsocializmu nikoli zares ne vemo o čem se pogovarjamo. O konkretnem in izraženem nazoru, ki se je udejanil v zgodovini, torej v Nemčiji pred in po letu '33, ali pa o neki abstraktni zamisli, ki ne obstaja v dejanskosti. Spominjam se nekoč pogovora z nekim na sveže spreobrnjenim prišlekom v ljubljanski B&H, ki mi je zatrdil, da je NS zavzemanje za ostarele in otroke. Ampak tu je treba nekoliko realizma in ne idealiziranja, ki se na koncu logično konča v razočaranju. Treba je konkretnosti. Sam ločujem NS na narodni-socializem in na nacionalsocializem. Tu ne gre za neko formalno ločitev, a mi pomaga, da ločim med povojnimi nacionalsocialisti, ki so obsedeni z raso in med predvojnimi narodnimi socialisti, ki so bili nek specifično nemški nacionalizem z organičnim pojmovanjem države itd.
IzbrišiTole o lobijih je torej isti argument kot iz prvega komentarja zgoraj? Ta argument se mi zdi tako problematičen, da potem pišem dolge odgovore nanj. Zato se bom tokrat vzdržal, da ne izpadem pretiran.
Rad bi pa se dotaknil te svobode, ki jo omenjaš v oziru na ta zapis. Najbrž je malo nerazumljivo zapisano, vendar če govoriš o imigraciji, govoriš o simptomu. Do takšne imigracije je prišlo zaradi določenih vzrokov. In seveda je lahko reči, da jo je treba zajeziti, popolnoma ustaviti. To je logično, tu se vsi strinjamo. Vendar misliš, da jo bomo ustavili v tem trenutku in to le tako, da bomo naredili nekaj kozmetičnih popravkov v politiki in medijih? Ne. treba bo korenitih izprememb, ki so lahko le metafizične, torej, spremeniti se morajo metafizična naziranja. Govoriti, da je treba deportirati imigrante, prepovedati priseljevanje drugim narodnostim in drugim rasam pa je neumnost. Le policija nas lahko obišče na domu in se z nami pogovori, popije kavo in odide. Če smo resni, se moramo pogovarjati o globljih problemih, ki so nas privedli do takšne ureditve, ne pa se kot kaki desperadosi zaganjati ob konkretno zakonodajo in pozivati na neke neizvideljive ukrepe. Treba je spremembe mišljenja, treba je sistematične zavrnitve vseh liberalističnih fundamentov. Biti moramo pripravljeni zahtevati omejevanje svobode tudi zase, da bi nekoč lahko kreirali organično državo. Če bomo pa vztrajali, da vse "pridobitve" liberalenga veka ostanejo iste, nočemo pa imeti drugo-narodnih in drugo-rasnih ljudi med nami, pa bomo ostali ujeti v tem labirintu.
Ampak to je videti najbrž kot neko nesmiselno prežvekovanje, če te vseeno zanima kaj na to temo svobode dalje lahko prebereš moj blog "Presegati liberalizem".
Torej si proti temu kar imenuješ povojni nacionalsocializem, ampak za to kar je bilo od leta 1933 do 45 v Nemčiji, kar imenuješ narodni socializem?
IzbrišiGlede imigracije pa ne mislim, da bomo kar prepovedali medrtasno mešanje in priseljevanje tujcev in tako efektivno ohranili našo kri. Ne, seveda je problem zakoreninjen in če ga ne bomo izruvali njega, kot tudi vse njegove korenine, se bo prej ko slej spet pojavil. Tako kot si napisal: "Do takšne migracije je prišlo iz določenih vzrokov."
O lobijih sem povzel res isto kot je že napisal prejšni komentator, a jim jaz nisem pripisal takšne odgovornosti za dano situacijo v Evropi. So soodgovorni, a ne gre pripisovati krivde njim samim. In to je tudi vse na kar sem želel opozoriti.
Zelo se mi pa zdi zanimiv tvoj pogled na predvojni "narodni socializem" in povojni "nacionalsocializem".
Imam še eno vprašanje, ki sicer nima veze s to debato in zato ne vem, če je primerno, da to vprašam tukaj, a bom vseeno.
Zanima me kako dokazuješ obstoj Boga.
Morda se boš vprašal: "Zakaj tako neumno vprašanje, ki bi ga postavil samo ateist?"
Predstavljaj si me, za ceno tega vprašanja, kot popolnega nevedneža, ki prvič v življenju sliši za krščanstvo. Razloži mi.
Kar hočem reči glede te imigracije in mešanja je to, da moramo spremeniti miselnost pri koreninah v smislu da bo, kdor bi predlagal prosto imigracijo, tako družbeno neumesten, kot je danes nekdo, ki predlaga konec imigraciji.
IzbrišiKar se tiče obstoja Boga pa ti lahko prihranim dolg odgovor, ki te najbrž niti ne zanima in ti samo kratko odgovorim neposredno na vprašanje "kako dokazuješ obstoj Boga?", z: ne dokazujem obstoja Boga; vsaj ne v klasičnem smislu. Mogoče se bo zdelo, da se izogibam temu vprašanju, in čeprav dopuščam tudi ta vtis, gre zgolj za to, da zares nočem tu na dolgo nekaj pisati, če si pričakoval konkreten odgovor v klasičnem smislu tega vprašanja, ki se postavlja ven iz naroda in ven iz človeške zgodovine, da bi se dobil nek univerzalen odgovor.
Nočem zveneti nevljuden, ampak: kako veš da me dolg odgovor ne zanima? Odkrito povedano; me zanima.
IzbrišiTo vprašanje je namenjeno tebi, ki si se opredelil kot katoličan. Zares me zanima tvoj odgovor, saj lahko iz izkušenj povem, da ni enotnega odgovora iz vrst katoličanov in kristjanov nasploh. Zato me zanima tvoja razlaga in mišljenje. Prosim, nikar mi ne prihranjuj dolgega odgovora, saj me prav ta zanima.
Se opravičujem, če te s temi vprašanji nadlegujem, iskreno upam, da te ne.
Po pravici povedano sem že hotel nekaj napisati vseeno, a je bilo predolgo za ta znakovno omejen prostor, obenem pa to spet potegne s seboj nekatere predpostavke, ki jih je treba argumentirati dalje in s katerimi se ne strinjava nujno oba. Posebej še, če iščeš nek argument, ki kot sem rekel, bi bil zunaj neke konkretne zgodovine in zunaj nekega konkretnega prostora, ti tak odgovor ne koristi. V bližnji prihodnosti bom sicer napisal nek blog na temo naroda in vere, kjer bo zajeto vprašanje Boga.
IzbrišiNe gre pa za neko dokazovanje Boga v smislu, aha tako in tako, torej Bog obstaja! In če bolj premislim, je vsekakor nekoristno za tvoje vpršaanje. Sicer sam verjamem, da se Boga da dokazati, a me to vprašanje objektivno gledano ne zanima. Strinjam pa se, da ni enotnega odgovora, kar je povsem logično. Saj mnogi trdijo, da se Boga ne da dokazat in da vera ne pomeni vedenja (tu je zopet logična povezava z "odmaknjenostjo" Boga od sveta, a temu lahko rečeš cirkularna alikakšnaže logika), spet drugi dajejo neke zamaknjene odgovore o "občutenju" Boga in vsi takšni odgovori so lahki za ateistične bebce, ki se učijo "logične falacizme", da lahko potem "pobijajo" vero pri "krščanarjih". Kajti vsak pozitiven argument bodisi v prid obstoja bodisi v prid neobstoja je lahko pobiti, v tem vsi uživamo.